PRAVILA DRUŠTVA TABORNIKOV ROD ZELENE SREČE ŽELEZNIKI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ime društva je Društvo tabornikov rod zelene sreče Železniki, (v nadaljevanju rod).

Rod deluje v skladu z namenom, principi in metodo svetovnega skavtskega gibanja. Rod je prostovoljno, nepridobitno, mladinsko, nestrankarsko, nevladno, vzgojno društvo, odprto vsem, ne glede na poreklo, spol, raso ali prepričanje.

Rod združuje otroke, mladino in odrasle, ki jih družita ljubezen in veselje do življenja v naravi. Rod se povezuje v Zvezo tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS) kakor tudi v njene druge organizacijske oblike. Člani rodu so, preko ZTS – nacionalne skavtske organizacije, vključeni v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja – WOSM.

Rod deluje na območju občine Železniki.

Sedež rodu je v Železnikih.

Rod se lahko povezuje tudi v različne druge organizacije in zveze na lokalni in/ali regionalni ravni ter lahko organizirano deluje tudi na področju civilne zaščite.

2. člen

Rod je pravna oseba zasebnega prava. Predstavlja in zastopa ga starešina rodu, v njegovi odsotnosti pa član rodove uprave, ki ga starešina pooblasti.

3. člen

Rod ima svoj znak, prapor in pečat. Znak rodu ima naslednjo obliko: Znak rodu je okrogel, v sredini je narisana štiriperesna deteljica, ob zgornjem robu ime rodu, ob spodnjem kraj sedeža rodu.

Pečat rodu je kvadratne oblike, dimenzij 2,9 x 2,9 cm. V sredini pečata je znak ZTS: tri smreke v obliki Triglava, tee – pee šotor in ogenj s štirimi poleni, tremi malimi in tremi večjimi plameni. Ob zgornji stranici pečata je napis DRUŠTVO TABORNIKOV, ob spodnji stranici pa ROD ZELENE SREČE ŽELEZNIKI. Uporabo pečata opredeljuje ustrezen pravilnik ZTS.

Rod ima lahko tudi svoj prapor. Njegovo obliko, velikost in uporabo opredeljuje ustrezen pravilnik ZTS.

4. člen

Rod deluje javno. O svojem delovanju rod obvešča svoje člane in širšo javnost. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren starešina rodu.

Rod zagotavlja javnost dela, tako da svojim članom omogoča vpogled v zapisnike organov rodu, preko stenčasa, lastnega ali krajevnega glasila. Širšo javnost obvešča z zagotavljanjem javnosti sej organov društva in z objavljanjem informacij v sredstvih javnega obveščanja.

II. POSLANSTVO, TEMELJNA NAČELA, METODA, PRISEGA IN ZAKONI

5. Člen

Poslanstvo oziroma namen društva je: kot dejaven član skavtskega gibanja prispevati k skladnemu osebnemu razvoju mladih ljudi, s ciljem doseganja njihovih polnih telesnih, intelektualnih, socialnih, čustvenih in duhovnih sposobnosti kot avtonomnih posameznikov, kot odgovornih državljanov, kot angažiranih in solidarnih članov svoje lokalne, državne in mednarodne skupnosti. Vrednote, način in metode doseganja poslanstva so opredeljeni v dokumentu, ki opredeljuje program ZTS.

6. člen

Temeljna načela, na katerih je zasnovano skavtsko gibanje, so:

  • dolžnost za duhovni razvoj – privrženost načelom duhovnosti, lojalnost veri, ki jih izraža, in sprejemanje dolžnosti, ki iz tega izhajajo;
  • dolžnost do drugih – privrženost svoji domovini ob širitvi miru, razumevanja in sodelovanja na lokalni, državni in mednarodni ravni ter sodelovanje v družbenem razvoju ob priznavanju in spoštovanju dostojanstva sočloveka ter celovitosti narave;
  • dolžnost do sebe – odgovornost za svoj osebnostni razvoj.

7. člen

Skavtska metoda je sistem stopnjevanega samoizobraževanja, ki ga sestavljajo naslednji elementi:

  • Prisega in zakoni – osebna prostovoljna zavezanost skupnim vrednotam, ki so temelj vsega, kar tabornik počne in želi biti. Obljuba in zakoni so osrednjega pomena za skavtsko metodo.
  • Učenje skozi delo – uporaba praktičnih dejanj (izkušenj iz resničnega življenja) in razmislekov, ki olajšujejo stalno učenje in razvoj.
  • Osebnostno napredovanje – progresivno učno popotovanje, ki s pomočjo širokega nabora učnih priložnosti posameznika usmerja in spodbuja k nenehnemu razvoju.
  • Delovanje v majhnih skupinah – uporaba majhnih skupin kot načina sodelovanja pri skupinskem učenju z namenom razvijanja učinkovitega timskega dela, medosebnih veščin, voditeljstva pa tudi izgradnje občutka odgovornosti in pripadnosti.
  • Podpora odraslih – odrasli v partnerskem ozračju omogočajo in podpirajo mlade pri ustvarjanju priložnosti za učenje in spreminjanju teh priložnosti v smiselne izkušnje.
  • Simbolni okvir – povezovalna struktura tem in simbolov, ki lajšajo učenje in razvoj edinstvene identitete tabornika.
  • Narava – priložnosti za učenje na prostem, ki spodbujajo boljše razumevanje širšega okolja in odnos do njega.
  • Sodelovanje v skupnosti – aktivno raziskovanje in zavezanost skupnostim in širšemu svetu ter spodbujanje večjega spoštovanja in razumevanja med ljudmi.

8. člen

Taborniška prisega se glasi:

»Pri svoji časti obljubljam,

da bom zvest domovini,

da bom sprejel Duhovno resničnost, jo razvijal

in živel v skladu s taborniškimi zakoni.«

9. člen

Zakoni medvedkov in čebelic:

Medvedki in čebelice spoštujejo ljudi in naravo.

Medvedki in čebelice so dobri prijatelji.

Medvedki in čebelice so prizadevni taborniki.

Taborniški zakoni

  1. Tabornik je zanesljiv.

Z dejanji si pridobi zaupanje. Na njegovo čast se je mogoče zanesti.

  • Tabornik je zvest.

Zvest je svojim tovarišem, vodniku, staršem in domovini.

  • Tabornik je prijazen.

Je prijazen z vsemi in prijatelj vsem tabornikom. Je prijatelj živali, ljubi naravo, jo spoznava in varuje.

  • Tabornik je pripravljen pomagati.

Je usposobljen in pripravljen pomagati človeku v nesreči in pomagati doma.

  • Tabornik je discipliniran.

Posluša svoje starše, vodnika in je zavestno discipliniran.

  • Tabornik je veder.

Je vesel, nasmejan in tudi težave premaguje z dobro voljo.

  • Tabornik je pogumen.

Pripravljen se je soočiti z nevarnostjo, govoriti resnico in se boriti zanjo.

  • Tabornik je plemenit.

Je plemenit do vseh, zlasti do otrok, starih in bolnih ter pomoči potrebnih ljudi.

  • Tabornik je spoštljiv.

Spoštuje starše in izkušenejše, različne navade, verovanja in prepričanja.

  1. Tabornik je vedoželjen.

Se uči in pridobiva nova znanja. Je prizadeven v šoli.

  1. Tabornik je varčen.

Varčuje, skrbi za svojo in skupno opremo in ne uničuje tuje lastnine.

  1. Tabornik živi zdravo.

Utrjuje svoje telo, se odreka slabim in škodljivim navadam, zlasti alkoholu, kajenju in mamilom.

10. člen

Rod za svoje člane organizira in izvaja naslednje aktivnosti:

  • Izvaja program za mlade, ki temelji na dogovorjenih in sprejetih vzgojnih ciljih.
  • Organizira in izvaja taborjenja, jesenovanja, zimovanja, izlete, pohode, bivakiranja in druge oblike rekreacije in mobilnosti mladih.
  • Organizira in/ali sodeluje na tečajih za vzgojo in izobraževanje taborniških vodij, vodnikov, taborniških specialistov in vseh drugih, ki jih potrebuje za nemoteno delo rodu.
  • Pripravlja in izvaja aktivnosti v naravi in aktivnosti namenjene varstvu okolja.
  • Pripravlja in izvaja športne, kulturne in zabavne aktivnosti.
  • Organizira in izvaja delovne akcije za ohranjanje ali povečanje premoženja rodu in akcije v korist lokalne skupnosti.
  • Sodeluje z drugimi taborniškimi rodovi in s skavtskimi enotami doma in v tujini.
  • Sodeluje z drugimi organizacijami in društvi, ki delujejo s podobnim poslanstvom oz. namenom, kot je opredeljen v 5. členu teh pravil.
  • Zagotavlja skupno in osebno opremo za izvajanje aktivnosti iz tega člena.

11. člen

Za zagotavljanje namena in ciljev, ter zaradi boljšega izkoriščanja osnovnih sredstev rodu, lahko rod neposredno v skladu z veljavno zakonodajo opravlja naslednje (dopolnilne) pridobitne dejavnosti:

  • I55.300 Dejavnost avtokampov, taborov (Organizira taborjenja in aktivnosti v naravi za nečlane)
  • N77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup (Daje v najem taborne prostore in opremo drugim)
  • P85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije (Organizira izobraževalne in športne dejavnosti z namenom usposabljanja članov društva)
  • P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (Organizira dejavnosti z namenom povečanja kompetenc članov rodu)
  • R93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (Organizira druge dejavnosti za sprostitev)
  • J58.140 Izdajanje revij in druge periodike (Izdajanje revij in druge periodike, ki so jo napisali člani rodu)
  • M73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora (Posredovanje oglaševalskega prostora z namenom izboljšanje finančnega stanja rodu)

Vsi presežki prihodkov nad odhodki, ki izvirajo iz opravljanja pridobitne dejavnosti se namenijo za izvajanje osnovne – nepridobitne dejavnosti rodu.

III. ČLANSTVO

12. člen

Član rodu lahko postane vsak, ki podpiše pristopno izjavo in plača članarino. Za mladoletne osebe do dopolnjenega 7 leta starosti ali osebe, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v rod podati pisno soglasje. Pristopna izjava vsebuje tudi soglasje, da rod lahko osebne podatke člana uporablja za vzdrževanje svojih evidenc in interne raziskave. Rod je dolžan z zbranimi podatki ravnati in jih obravnavati skladno z določili zakonodaje, ki ureja področje varovanja osebnih podatkov.

Posameznik polnopravno članstvo v rodu nastopi po zaključenem tri mesečnem pripravništvu in slovesno podani prisegi. Posameznik ima do podane prisege status kandidata za članstvo in mu za obdobje pripravništva ni potrebno plačati članarine.

13. člen

Skupen naziv za posameznike – člane rodu, je TABORNIK/TABORNICA, mednarodni naziv je SCOUT. Taborniki nosijo kroje z oznakami. Kroj, oznake in druge elemente zunanje podobe ZTS opredeljuje ustrezen pravilnik ZTS.

14. člen

Zaradi skupnih značilnosti posameznikov v določeni starosti in s tem boljše učinkovitosti vzgojnega procesa se člani rodov delijo v starostne veje, in sicer:

  • medvedki in čebelice (MČ): od drugega do vključno petega razreda osnovne šole;
  • gozdovniki in gozdovnice (GG):   od šestega do vključno devetega razreda osnovne šole;
  • popotniki in popotnice (PP): od končane osnovne šole do vključno 20. leta starosti;
  • raziskovalci in raziskovalke (RR):  od 21. do vključno 27. leta starosti;
  • grče (GR):  od 28. leta starosti dalje.

ZTS razvija delo s predšolskimi otroki in otroki, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole. Ti se imenujejo murni (M).

Pripadnost starostni veji, ki je določena z leti in ne razredom osnovne šole, se določa na podlagi starosti članov, ki jo ti dopolnijo v koledarskem letu.

15. člen

Dolžnosti članov so, da:

  1. upoštevajo prisego, taborniške zakone oz. zakone MČ,
  2. plačujejo članarino,
  3. sodelujejo pri izvajanju programa rodu, ki je usklajen s programom za mlade v ZTS,
  4. upoštevajo določila teh pravil, statuta in drugih aktov ZTS,
  5. smotrno uporabljajo sredstva in premoženje rodu, ter da jih ne poškodujejo ali uničijo namenoma.

Mladoletni člani do 15. leta starosti imajo enake dolžnosti kot starejši člani rodu.

16. člen

Pravice vseh članov so, da:

  1. podajo svoje mnenje in predloge,
  2. so člani svetovnega skavtskega gibanja – WOSM,
  3. uporabljajo naziv ZTS, njeno zunanjo podobo ter oznake ZTS in WOSM,
  4. lahko sodelujejo pri aktivnostih, ki jih organizirajo rod, ZTS in/ali WOSM ter organizacije, vključene v WOSM,
  5. lahko uporabljajo sredstva in premoženje rodu in ZTS ter ostale članske ugodnosti.

Pravice članov starejših od 15 leta so:

  1. sodelujejo pri obravnavanju in sprejemanju sklepov in stališč rodu in ZTS,
  2. lahko volijo in so lahko izvoljeni v organe rodu in ZTS,

17. člen

Vsak član rodu ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitev organov društva, ki je bila sprejeta v nasprotju z zakonom ali temi pravili ali drugim splošnim aktom rodu. Enako pravico ima oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo rodu zavrnjena.

Izpodbijanje odločitve organov rodu pred sodiščem ni dopustno, če pred tem niso bila izkoriščena vsa pravna sredstva znotraj rodu.

18. člen

Članstvo v rodu preneha:

  • z izstopom: član lahko izstopi iz rodu s pisno izjavo, ki jo predloži rodovi upravi;
  • s črtanjem: član je črtan, če dve leti zapored ni plačal članarine ali če le-ta umre;
  • z izključitvijo: član, ki krši taborniška načela, taborniške zakone, ta pravila, statut in druge akte ZTS, je lahko izključen po postopku, ki ga opredeljuje Pravilnik o disciplinskem postopku ZTS.

IV. ORGANIZIRANOST RODU

19. člen

Člani rodu se po starosti in interesu organizirajo v delovne in organizacijske enote, v katerih uresničujejo cilje in naloge rodu ter izvajajo program rodu.

Rod ima naslednje delovne enote:

  • Skupine (murni).
  • Vodi (MČ, GG).
  • Klubi (PP, RR, Grče).

Rod lahko ustanovi naslednje organizacijske enote, ki delujejo v skladu s temi pravili in nimajo statusa pravne osebe:

  • Družine, ki povezujejo več vodov MČ ali več vodov GG.
  • Čete, ki lahko povezujejo več različnih delovnih enot.

20. člen

Skupina je delovna enota murnov. Vodi jo vodja skupine, ki mora biti polnoleten. Vodjo skupine imenuje in razreši rodova uprava.

Skupina ima ime, ki praviloma izvira iz rastlinskega ali živalskega sveta. Znak in prapor skupine morata biti v skladu z ustreznim pravilnikom ZTS.

21. člen

Vod je delovna enota MČ ali GG. Praviloma vključuje 6 do 8 članov enake starosti.

Vod vodi vodnik z opravljenim vodniškim tečajem. Vodnika imenuje in razreši rodova uprava.

Vod ima ime, ki praviloma izvira iz rastlinskega ali živalskega sveta. Vodov znak in prapor morata biti v skladu z ustreznim pravilnikom ZTS.

22. člen

Klub je delovna enota PP, RR ali Grč.

Klub (razen kluba grč) vodi načelnik z zaključenim tečajem za vodjo taborniške enote oziroma mora biti vključen v izobraževanje za pridobitev tega naziva. Načelnika kluba, na predlog članov kluba, imenuje in razreši rodova uprava.

Klub ima ime, ki praviloma izvira iz rastlinskega ali živalskega sveta. Znak in prapor kluba morata biti v skladu z ustreznim pravilnikom ZTS.

23. člen

Družina je organizacijska enota MČ ali GG, ki združuje dva ali več vodov.

Družino vodi uprava, ki jo sestavljajo starešina in načelnik ter vodniki, lahko pa tudi drugi izvoljeni člani uprave. Uprava družine zagotavlja usklajenost delovanja vodov in izvajanje programa za mlade za posamezno starostno vejo ter vodi delo družine.

Uprava družine rešuje spore in nesoglasja znotraj družine. Uprava družine je za svoje delo odgovorna rodovi upravi in občnemu zboru. Občni zbor, na predlog uprave družine, izvoli in razreši starešino in načelnika družine.

Načelnik družine operativno vodi delo družine, zaključen mora imeti tečaj za vodjo taborniške enote, oziroma mora biti vključen v izobraževanje za pridobitev tega naziva. Načelnik družine je skupaj z načelnikom rodu soodgovoren za doseganje vzgojnih ciljev kot jih določa program za mlade za posamezno starostno vejo.

Starešina družine mora biti polnoletna oseba, ki lahko odgovorno svetuje in pomaga načelniku družine. Starešina družine je odgovoren za delo družine, razen za doseganje vzgojnih ciljev.

Družina ima ime, ki praviloma izvira iz rastlinskega ali živalskega sveta. Znak in prapor družine morata biti v skladu z ustreznim pravilnikom ZTS.

24. člen

Četa je posebna organizacijska enota, ki združuje delovne enote različnih starostnih vej.

Četo vodi uprava, ki jo sestavljajo starešina in načelnik ter vodniki, lahko pa tudi drugi izvoljeni člani uprave. Uprava čete zagotavlja usklajenost delovanja vodov in klubov ter izvajanje programa za mlade za posamezno starostno vejo ter vodi delo čete.

Uprava čete rešuje spore in nesoglasja znotraj čete. Uprava čete je za svoje delo odgovorna rodovi upravi in občnemu zboru. Občni zbor, na predlog uprave čete, izvoli in razreši starešino in načelnika čete.

Načelnik čete operativno vodi delo čete, zaključen mora imeti tečaj za vodjo taborniške enote oziroma mora biti vključen v izobraževanje za pridobitev tega naziva. Načelnik čete je skupaj z načelnikom rodu soodgovoren za doseganje vzgojnih ciljev kot jih določa program za mlade za posamezno starostno vejo.

Starešina čete mora biti polnoletna oseba, ki lahko odgovorno svetuje in pomaga načelniku čete. Starešina čete je odgovoren za delo čete, razen za doseganje vzgojnih ciljev.

Četa ima ime, ki praviloma izvira iz rastlinskega ali živalskega sveta. Znak in prapor čete morata biti v skladu z ustreznim pravilnikom ZTS.

V. ORGANI RODU

25. člen

Organi rodu so:

  • rodov občni zbor,
  • rodova uprava,
  • rodov nadzorni odbor,
  • rodova disciplinska komisija.

26. člen

Rodov občni zbor (v nadaljevanju občni zbor) je najvišji organ, ki ga sestavljajo vsi člani rodu. Občni zbor se sestane enkrat letno. Skliče ga starešina rodu s pisnim osebnim vabilom, ki je lahko posredovano tudi z elektronsko pošto.

Na zahtevo vsaj petine članov rodu, na zahtevo rodove uprave, na zahtevo rodovega nadzornega odbora ali na pobudo Izvršnega odbora ZTS mora starešina sklicati izredni rodov občni zbor (v nadaljevanju izredni občni zbor). Izredni občni zbor lahko starešina skliče tudi na lastno pobudo.

Če starešina v treh tednih od dane zahteve oz. pobude ne skliče (ne more ali ne želi) izrednega občnega zbora, sklic opravi rodova uprava ali načelnik rodu ali predsednik rodovega nadzornega odbora. Izredni občni zbor odloča le o zadevi zaradi katere je bil sklican.

Člani rodu morajo vabilo na občni zbor prejeti vsaj 14 dni pred sklicem rednega in vsaj 7 dni pred sklicem izrednega občnega zbora.

27. člen

Rodov občni zbor ima naslednje pristojnosti in naloge:

  • Sprejema, dopolnjuje in spreminja pravila rodu ter druge interne rodove akte.
  • Voli in razrešuje člane rodove uprave, rodovega nadzornega odbora, rodove disciplinske komisije in vodstva organizacijskih enot, razen vodnikov.
  • Sprejema letni program dela in letno poročilo o delu rodu,
  • Sprejema finančni načrt, finančno poročilo in zaključni račun,
  • Odloča o nakupu ali prodaji nepremičnin.
  • Razpravlja o poročilih organov rodu in poročilih organizacijskih enot in klubov ter jih sprejema.
  • Odloča o pritožbah zoper sklepe uprav organizacijskih enot, rodove uprave, rodovega nadzornega odbora in rodove disciplinske komisije.
  • Odloča o vključevanju v ZTS ali izstopu rodu iz ZTS, njenih organizacijskih oblik ter v druge organizacije in zveze v lokalnem okolju in/ali regionalnem nivoju.
  • Razpravlja in odloča o splošnih vprašanjih pomembnih za delovanje rodu.
  • Odloča o prenehanju delovanja rodu.

28. člen

Občni zbor je sklepčen, če je navzoča več kot polovica članov rodu. Sklepe sprejema z navadno večino navzočih članov.

Če občni zbor ni sklepčen ob napovedani uri, se njegov sklic prestavi za 30 minut. Po preteku 30 minut je občni zbor sklepčen, če je navzočih vsaj ena petina vseh članov, vendar v tem primeru ne more: odločati o sprejemu ali spremembah teh pravil, sklepati o prenehanju delovanja rodu, sklepati o nakupu ali prodaji nepremičnin, izvajati volitev.

Delovno predsedstvo rodovega občnega zbora so: predsednik, dva člana, zapisnikar in dva polnoletna overitelja zapisnika. Delovno predsedstvo občnega zbora predlaga v izvolitev starešina rodu ali drug sklicatelj občnega zbora. O delu občnega zbora se piše zapisnik.

29. člen

Rodova uprava (v nadaljevanju RU) vodi delo rodu med dvema občnima zboroma, za svoje delo odgovarja občnemu zboru rodu.

RU sestavljajo: starešina rodu, načelnik rodu, tajnik, blagajnik, gospodar in največ štirje drugi člani, ki jih izvoli občni zbor.

RU veljavno sprejema sklepe, če je navzočih vsaj polovica vseh njenih članov. Sklepe sprejema z navadno večino navzočih članov.

V primeru izpraznjenih mest lahko RU, za čas do prvega naslednjega občnega zbora, kooptira v svojo sestavo največ tretjino novih članov, razen starešine in načelnika rodu.

30. Člen

Rodova uprava ima naslednje pristojnosti in obveznosti:

  • Pripravlja poročila in predloge za občni zbor.
  • Pripravlja predlog finančno-materialnega načrta, finančnega poročila in zaključnega računa.
  • Določa višino članarine.
  • Obravnava in potrjuje letni program akcij.
  • Vodi evidenco članov.
  • Imenuje stalne in občasne komisije in druga delovna telesa.
  • Vodi finančno-materialno poslovanje rodu in zagotavlja finančno-materialno osnovo za uspešno delovanje rodu.
  • Sklepa o nakupu in prodaji premičnega premoženja.
  • Imenuje in razrešuje vodje delovnih skupin ter predlaga v izvolitev občnemu zboru vodje organizacijskih skupin.
  • Obravnava in razrešuje spore v okviru rodu.
  • Lahko skliče izredni občni zbor, če tega ne stori starešina v roku iz 3. odstavka 26. člena teh pravil.
  • Odloča o podelitvi rodovih priznanj in predlaga posameznike za pridobitev priznanj ZTS.
  • Zagotavlja uresničevanje ciljev in nalog rodu ter izvajanje letnega programa akcij.
  • Izvaja druge zadolžitve po sklepu občnega zbora.

31. člen

Starešina rodu ima naslednje pristojnosti in obveznosti:

  • Sklicuje občni zbor rodu in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva občnega zbora.
  • Predstavlja in zastopa rod v pravnem prometu in pred drugimi organi in organizacijami.
  • Sklicuje, vodi in koordinira rodovo upravo.
  • Vodi in usklajuje finančno materialno poslovanje rodu.
  • Skupaj z drugimi člani rodove uprave zagotavlja vso potrebno podporo izvajanju programa za mlade.
  • Vodi svet rodu in sodeluje s starši članov rodu in prijatelji organizacije.
  • Mora se udeleževati sej in posvetov, ki jih sklicuje območna organizacija ZTS ali ZTS.
  • Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.
  • Odgovoren je za zakonitost delovanja in poslovanja rodu.
  • V zakonsko določenih primerih odgovarja za obveznosti društva solidarno in z vsem svojim premoženjem.

32. člen

Načelnik rodu ima naslednje pristojnosti in obveznosti:

  • Skupaj z načelniki organizacijskih enot in klubov je odgovoren za doseganje vzgojnih ciljev določenih s programom za mlade v ZTS in vodi njegovo izvajanje.
  • Vodi in koordinira delo načelnikov organizacijskih enot in klubov.
  • V odsotnosti starešine rodu vodi delo rodove uprave.
  • Organizira izobraževanje vodnikov in načelnikov organizacijskih enot in klubov ter jim svetuje pri njihovem delu.
  • Lahko skliče izredni občni zbor, če tega ne stori starešina v roku iz 3. odstavka 26. člena teh pravil.
  • Mora se udeleževati sej in posvetov, ki jih sklicuje območna organizacija ZTS ali ZTS, pri izvajanju programa za mlade pa sodeluje z načelnikom območne organizacije ZTS.
  • Skladno s potrebami rodu zagotavlja načrtno usposabljanje taborniških specialistov in jih vključuje v izvajanje programa za mlade.
  • Sodeluje s starši članov rodu.
  • Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.
  • V skladu z zakoni odgovarja za svoje odločitve in dejanja.

Načelnik rodu mora imeti zaključeno izobraževanje za vodjo taborniške enote.

33. člen

Starešina in načelnik rodu usklajujeta svoje delo in svoje odločitve sprejemata soglasno. V primeru, ko načelnik rodu še ni polnoleten, starešina rodu odgovarja tudi za njegove odločitve in dejanja. Starešina rodu lahko prepove ali prekine izvajanje katerekoli aktivnosti v rodu, če presodi, da je ogrožena varnost udeležencev ali premoženje (v lasti rodu ali udeležencev aktivnosti in/ali tretjih oseb).

34. člen

Rodov nadzorni odbor ima 3 člane, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Spremlja delo rodove uprave in drugih organov rodu, nadzoruje finančno in materialno poslovanje rodu in ukrepa ob nepravilnostih. O svojih ugotovitvah poroča občnemu zboru. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

Pripombe in predloge glede poslovanja in delovanja rodu mora takoj posredovati rodovi upravi, ki je dolžna o njih razpravljati, do njih zavzeti stališča in o ukrepih obvestiti nadzorni odbor. Rodov nadzorni odbor je sklepčen, ko sta prisotna vsaj dva člana. Sklep nadzornega odbora je veljaven, če zanj glasujeta vsaj dva člana odbora.

Predsednik nadzornega odbora lahko skliče izredni občni zbor, če tega ne stori starešina v roku iz 3. odstavka 26. člena teh pravil.

35. člen

Rodovo disciplinsko komisijo sestavljajo trije polnoletni člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Odloča o sporih, ki izvirajo iz izvrševanja pravic in obveznosti članov, določenih v teh pravilih, ter v zvezi z dejavnostjo in pri katerih so lahko prizadete stranke delovne in organizacijske enote rodu, posamezniki. Disciplinska komisija izreka ukrepe in deluje po postopku, ki ga opredeljuje Pravilnik o disciplinskem postopku ZTS. Rodova disciplinska komisija je sklepčna, ko sta prisotna vsaj dva člana. Sklep disciplinske komisije je veljaven, če sta zanj glasovala dva člana komisije.

Disciplinski prekršek je kršenje temeljnih skavtskih načel, taborniških zakonov in prisege, teh pravil, statuta in drugih aktov ZTS.

Disciplinski ukrepi so: ustni opomin, pisni opomin pred izključitvijo in izključitev.

Delo disciplinske komisije je javno. Predstavniki obravnavanih delovnih enot in organizacijskih enot in obravnavani posamezniki imajo pravico, da so pri razpravi prisotni. Odločitev z obrazložitvijo svojih stališč disciplinska komisija sporoči občnemu zboru oziroma takoj rodovi upravi, ki mora v roku 30 dni o odločitvi razpravljati in sprejeti ustrezne ukrepe. Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna občnemu zboru.

36. člen

Svet rodu je neobvezno posvetovalno telo rodove uprave, ki spremlja delo rodu in pomaga rodovi upravi pri njenem delu. Delo Sveta rodu organizira in vodi starešina rodu, sestavljajo pa ga starešine in načelniki delovnih in/ali organizacijskih enot, predstavniki staršev in posamezni prijatelji taborniške organizacije.

37. člen

Mandat vseh članov rodove uprave, nadzornega odbora, disciplinske komisije in sveta rodu traja eno leto, z možnostjo ponovne izvolitve.

VI. FINANČNO POSLOVANJE

38. člen

Finančno-materialno poslovanje rodu se vodi po veljavnih predpisih, računovodskem standardu za društva in po Pravilniku o finančno-materialnem poslovanju ZTS ter na podlagi letnega finančnega načrta, ki ga sprejme občni zbor.

39. člen

Premoženje rodu so denarna sredstva, vrednostni papirji, premičnine in nepremičnine ter različne druge oblike materializiranega in nematerializiranega premoženja. Sredstva za delovanje rodu se pridobivajo iz:

  • članarine,
  • prispevkov za sofinanciranje akcij,
  • javnih sredstev,
  • daril in volil,
  • lastne (pridobitne) dejavnosti,
  • prispevkov donatorjev,
  • sponzorskih sredstev,
  • drugih virov.

Način zbiranja sredstev in njihova poraba morata biti v skladu s poslanstvom in temeljnimi načeli skavtskega gibanja ter skavtsko metodo, opredeljenimi v 5., 6., in 7. členu teh pravil.

40. člen

Premično in nepremično premoženje rodu (osnovna sredstva in drobni inventar) mora biti vpisano v inventarno knjigo. Gospodar vodi inventarno knjigo in upravlja s osnovnimi sredstvi, pri tem pa upošteva navodila rodove uprave.

Odredbodajalec za izvrševanje letnega finančnega in materialnega načrta je starešina rodu. Finančno poslovanje izvaja blagajnik rodu. Finančne listine podpisuje starešina rodu in/ali drug član rodove uprave, če tako sklene rodova uprava.

Starešina in blagajnik sta dolžna zagotoviti izdelavo letnega poročila o poslovanju za preteklo poslovno leto in njegovo predložitev Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) najkasneje do 31. marca tekočega leta.

Člani rodu imajo možnost vpogleda v finančno–materialno poslovanje rodu.

Gospodarja in blagajnika izvoli občni zbor.

41. člen

Vsaka delitev materialnega premoženja ali finančnih sredstev med člane rodu je nična.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju. Za tak sklep morata glasovati najmanj dve tretjini na občnem zboru prisotnih članov ob pogoju, da je pri glasovanju navzočih najmanj polovica članov.

Rod preneha obstajati z dnem izbrisa iz registra društev.

Ob prenehanju rodu preide njegovo premoženje na Zvezo tabornikov Slovenije, ki ima status nevladne organizacije. Občni zbor rodu o razdelitvi premoženja rodu odloči s sklepom o prenehanju delovanja, ki določi drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji.

Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo v proračun.

43. člen

Spremembo teh pravil sprejema občni zbor z dvotretjinsko večino prisotnih članov. Spremembe teh pravil bodo občnemu zboru predlagane na način in po postopku, ki ga za vsak takšen primer posebej določi rodova uprava. Javna obravnava predlogov sprememb teh pravil ne more biti krajša od dveh mesecev.

Za razlago teh pravil je pristojna rodova uprava.

44. člen

Ta pravila je sprejel občni zbor rodu, dne 17. 9. 2022, dopolnil na izrednem občnem zboru, dne 10. 12. 2022, in stopijo v veljavo z dnem sprejetja, uporabljati se pa začnejo z dnem registracije sprememb. Z dnem sprejetja teh pravil prenehajo veljati pravila rodu sprejeta dne 3. 9. 1997.

Železniki, 10. 12. 2022